| Predmeti | Al2O3 | Fe2O3 | BD |
| 86 | 86 % najmanj | največ 2 % | 2,9–3,15 |
| 85 | 85 % najmanj | največ 2 % | 2,8–3,10 |
| 84 | 84 % najmanj | največ 2 % | 2,8–3,10 |
| 83 | 83 % najmanj | največ 2 % | 2,8–3,10 |
| 82 | 82 % najmanj | največ 2 % | 2,8–3,0 |
| 80 | 80 % najmanj | največ 2 % | 2,7–3,0 |
| 78 | 78 % najmanj | največ 2 % | 2,7–2,9 |
| 75 | 75 % najmanj | največ 2 % | 2,6–2,8 |
| 70 | 70 % najmanj | največ 2 % | 2,6–2,8 |
| 50 | 50 % najmanj | največ 2 % | 2,5–2,55 |
| Itams | Al2O3 | Fe2O3 | BD | K2O+Na2O | CaO+MgO | TiO2 |
| 88 | 88 % najmanj | največ 1,5 % | 3,25 minute | 0,25 % največ | 0,4 % največ | 3,8 % največ |
| 87 | 87 % najmanj | 1,6 % največ | 3,20 minut | 0,25 % največ | 0,4 % največ | 3,8 % največ |
| 86 | 86 % najmanj | 1,8 % največ | 3,15 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 85 | 85 % najmanj | 2,0 % največ | 3,10 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 83 | 83 % najmanj | 2,0 % največ | 3,05 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 80 | 80 % najmanj | 2,0 % največ | 3,0 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 78 | 75–78 % | 2,0 % največ | 2,8–2,9 | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| Itams | Al2O3 | Fe2O3 | BD | K2O+Na2O | CaO+MgO | TiO2 |
| 90 | 90 % najmanj | 1,8 % največ | 3,4 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | 3,8 % največ |
| 89 | 89 % najmanj | 2,0 % največ | 3,38 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 88 | 88 % najmanj | 2,0 % največ | 3,35 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 87 | 87 % najmanj | 2,0 % največ | 3,30 minut | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 86 | 86 % najmanj | 2,0 % največ | 3,25 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 85 | 85 % najmanj | 2,0 % največ | 3,20 minut | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
| 83 | 83 % najmanj | 2,0 % največ | 3,15 minute | 0,3 % največ | največ 0,5 % | največ 4 % |
Glede na dejstvo, da ima boksitni klinker manjšo toplotno prevodnost ter boljšo odpornost proti zdrsu in obrabi, se lahko uporablja pri HFST (površinska obdelava z visokim trenjem) ali kot abrazivna plast asfaltne mešanice za zamenjavo ali delno zamenjavo obstoječega agregata. Boksitni klinker je glede na različno kemično sestavo razvrščen v šest glavnih vrst. Izbira boksitnega klinkerja kot agregata ni le zaradi ekonomske vrednosti, temveč tudi zaradi izboljšanja oprijema med agregatom in asfaltom, ki ima določeno pomanjkljivost. Ta študija je ocenila značilnosti različnih vrst boksitnega klinkerja. Oprijem različnih vrst boksitnega klinkerja na asfalt je bil ocenjen z metodo hidrostatične adsorpcije z mešanjem in teorijo proste površinske energije. Vpliv karakterističnih parametrov boksitnega klinkerja na oprijem je bil ocenjen z analizo entropije sive korelacije.
Boksit je naravni, zelo trd mineral, ki ga sestavljajo predvsem spojine aluminijevega oksida (aluminijev oksid), silicijev dioksid, železovi oksidi in titanov dioksid. Približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje boksita se rafinira z Bayerjevim kemičnim postopkom v aluminijev oksid.
Boksit je idealna surovina za proizvodnjo aluminijevega oksida. Poleg primarnih sestavin aluminija in silicija je boksit pogosto povezan s številnimi dragocenimi elementi, kot so galij (Ga), titan (Ti), skandij (Sc) in litij (Li). Ostanki boksita in krožeča izrabljena lužina v proizvodnji aluminijevega oksida običajno vsebujejo znatne količine dragocenih elementov, zaradi česar so potencialni vir polimetalov. Pridobivanje teh bistvenih komponent lahko močno poveča učinkovitost proizvodnega procesa aluminijevega oksida, hkrati pa zmanjša industrijsko odgovornost in vpliv na okolje. Ta študija podaja kritično analizo obstoječe tehnologije, ki se uporablja za pridobivanje dragocenih elementov iz ostankov boksita in krožeče izrabljene lužine, da bi zagotovila vpogled v širšo uporabo ostankov boksita kot vira in ne kot odpadka. Primerjava obstoječih procesnih značilnosti kaže, da je integriran postopek za pridobivanje dragocenih elementov in zmanjšanje emisij odpadkov ugoden.